Angela Meh je rojena 14.02.1928. Nikoli ni praznovala dan ljubezni. Verjetno nikoli slišala za Valentinovo. Umrla je cvetno nedeljo, 24.06.1945 za svojo hišo. Umrla je stara 17 let.

Njeno likvidacijo je naročil Mitja Ribičič.

Rodila se je v torek, 14.02.1928. leta, na svojem naslovu v Slatini 39, Šmartno ob paki. Družina je imela več otrok, mati Elizabeta je umrla tik pred drugo vojno pri porodu svojega otroka, oče Martin se je mučil skozi življenje kot delavec.

1943 leta je Angela iskala gobe. Bilo ji je 15 let. Naletela je na tri partizane. Glavni je bil je bil tov. Žuti, njegov kurir je bil tov. Vlado, partijski sekretar pa tovariš Peter. Od takrat jim je morala nositi pijačo in hrano. Nemci so nekaj zasumili in jo zaslišali. V strahu za svoje življenje je povedala.

V nemški hajki sta bila dva ranjena, tretji pa je bil odpeljan v zapore. Vsi trije so vojno preživeli in uživali sadove svojega revolucionarnega vojskovanja.

1945 jo prijavijo OZNI. Divizijsko vojaško sodišče jo je kot mladoletnico obsodi na smrt. Smrtna kazen ni izvršena. Kazen so ji spremenili v kazen v delovnem taborišču.

V delovnem taborišču jo partizani seksualno zlorabljajo.

Po ustnem izročilu Angela Meh ostane noseča. 21.06.1945 zdravnik dr. Loutner iz Gornjega Grada in zdravnik 7. partizanske brigade ugotavljata, da bi jo bilo potrebno odpeljati v bolnico v Celje. Šef OZNE za Gornji Grad je bil Stane Naglav. Ostali pripadniki OZNE pa so bili Stane Mavrič, Mirko Šmid, Bojan Gorenc, Franc Šircelj, Stane Kotnik in Alojz Firšt. Posvetujejo se z majorjem Ribičičem, ki zjutraj, četrtek, 21.06.1945 odredi, da jo naj konspirativno likvidirajo.

22.06.1945, v petek, jo konspirativno likvidirajo na način, da ji s puškinim kopitom udarjajo v glavo. Do jutra jo pustijo ležati ob baraki pokrito z vejami.

23.06.1945 OZNA napiše poročilo celjski ozni, da je likvidacija izvršena.

Toda ponoči se Angela Meh prebudi. Udarci je niso pokončali. Odplazi se domov v naročje očeta, ki jo poskuša skriti.

23.06.1945 pripadniki OZNE načrtujejo pokop Angele in ugotovijo, da je ni.

24.06.1945 v zgodnjih jutranjih urah jo najdejo doma. Odpeljejo jo 300 metrov stran od hiše. Oče je slišal samo dva strela.

Do svoje smrti je skrivoma odhajal na grob svoje hčerke. Ni se je upal odkopati in jo pokopati v družinski grobnici.

Spoštovani, vabim Vas, da v soboto, 16.01.2016 uresničimo željo očeta Angele Meh. Poiskati jo moramo na območju 100 kvadratnih metrov. Grob Angele Meh po smrti očeta Martina ni več viden.

Angelo Meh bomo pokopali na družinskem pokopališču, Šmartno ob Paki.

Zbrali se bomo v Letušu, bencinska črpalka Agip ob 10.00. Rabimo lopate, motike, krampe. V primeru, da bo slabo vreme oziroma sneg bomo določili drugi datum.

V imenu Društva Huda Jama

Roman Leljak, 041 288170

22. novembra 2015

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije
gospod dr. Miro Cerar,

na sodišče v Nemčijo so začeli vabiti in zasliševati slovenske državljane, ki so pred letom 1990 opravljali vodilne funkcije v SDV. Vabijo predvsem tiste pripadnike, za katere sem uspel najti dokumente, ki so za nemško sodišče zadoščali kot dovolj utemeljen dokaz, da imajo informacije o tajnih likvidacijah, ki jih je SDV izvajala v Nemčiji (Eržen, Kranjc, Gorenc, Bračko in drugi). Za 36 pripadnikov SDV (operativci, sledilci, posebni sodelavci...), ki so še živi, poteka namreč v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji in na Škotskem sodna in policijska preiskava o njihovi vpletenosti v različne likvidacije, zastrupitve, diverzantske akcije in ugrabitve, ki so jih izvajali proti takratni jugoslovanski emigraciji na zahodu. Vabil k pričanju, vabil za zaslišanja in pripornih nalogov bo vsak dan več.

Spoštovani gospod Miro Cerar. Zadnje dneve dobivam informacije o tem, da se pripadniki SDV srečujejo in dogovarjajo o načinu obrambe pred tujimi preiskovalnimi organi, o pravni varnosti, ki jim jo zagotavlja Slovenija in o možnostih »paralizacije« Romana Leljaka.

Sprašujem Vas, če mi lahko poveste in zagotovite, da proti meni ne bodo uporablili specialnih sredstev za tiho likvidacijo, ki so bila, kolikor vem, zadnjikrat nabavljena v juliju leta 1988. Gre za svinčnike s strupom, kadilske pipe kot pištole, specialne dežnike z dušilci in iglami s strupi. V prilogi Vam pošiljam dokument o nabavi teh sredstev, ki jih je podpisal Boris Orehek. Po zagotovilu g. Igorja Bavčarja ta sredstva nikoli niso bila predmet primopredajnega zapisnika začasa takratne njegove funkcije in jih od leta 1990 ni v evidenci sredstev, s katerimi razpolaga MNZ Republike Slovenije.

Milan Dorič, posebni sodelavec SDV, je od službe prejel ogromne vsote denarja in 11 pištol. Eno zadnjih je prejel v mesecu januarju leta 1988. Gre za avtomatsko pištolo »Škorpijon« . V devetem mesecu leta 1989 je Ivan Eržen, načelnik SDV Slovenije, predlagal zveznemu podsekretarju v Beogradu Zdravku Mustaču (sedaj je v priporu v Nemčiji), da Milanu Doriču podelijo državno priznanje »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo«. Dne 19. 09. 1988 je bil v Krnicah pri Lučah, na kmečkem turizmu pri Mariji in Antonu Lobniku, Milan Dorič predan na zvezo vodilnemu delavcu SDV Rafaelu Mohorku. Pisarna odvetnika Rafaela Mohorka še danes deluje v Celju.
Prav pisarna odvetnika Rafaela Mohorka pa je zoper mene pričela s civilnimi izvršilnimi postopki. V javnosti me prikazujejo kot velikega dolžnika. Prav ti postopki, posebej pa način zaničevanja ter objavljanja polresnic v nekaterih medijih, bi bil lahko kasnejši »resnični razlog« v primeru moje »paralizacije«. Takšen način delovanja SDV se jasno kaže tudi iz posebnega Pravilnika za dezinformacije, ki ga je uporabljala SDV pri svojem delu.

V letu 2014 sem s svojimi raziskovanji začel sodelovati s slovenskimi preiskovalnimi organi. Zavajali so me, da izsledke preiskovanja posredujejo tujim preiskovalnim organom. Še več, preko svojih tajnih sodelavcev so nadzorovali in me nadzorujejo z namenom, da bi pridobili informacije o tem, kakšne in koliko dokumentov sem izročil preiskovalnim službam in sodiščem v evropskih državah. Sodelovanje sem s svoje strani prekinil.

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Miro Cerar, pričakujem, da bom v državi, ki jo vodite, lahko svobodno raziskoval. Pričakujem, da boste pri mojem delu zagotovili varnost meni in moji družini. Verjetno veste, da je politična policija SDV v imenu državne ureditve SFRJ (primer družine Ševo) ubijala tudi otroke.
Prosim Vas, da mi na to javno pismo odgovorite.

Roman Leljak

- V vednost:
Predsedniku države RS g. Borutu Pahorju,
Ministrici za notranje zadeve RS g. Mag. Vesni Györkös Žnidar

S spoštovanjem,
Roman Leljak