forex trading logo

Knjige v pripravi

 

JB - KnjigaKlikni za več informacij

_________________________

 

Krabmerger leljak si knjiga

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

Največje

 

skrivnosti

 

udbe

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

UDBA

udba 001

- Ali je Kučan vedel, da je Silvo Gorenc 1972 ugrabil in likvidiral Stjepan Crnogorca?
- Zakaj je 1975 umrl Nikica Martinovič gospod Zemljarič?
- UDBA je 1966 leta postavila bombo v Pliberku.
- UDBA je 1967 odigrala atentat na Tita na Dunaju.

Knjigo dobite na vseh Petrolovih bencinskih servisih.

Knjiga je dobavljiva tudi v hrvaškem jeziku.
Cena  samo 17,90 €.  

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:
roman@leljak.si
telefon: 051603686

Obrazec za prijavo



Začetek Novice KAZENSKA OVADBA
03
Oct
2013
KAZENSKA OVADBA PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Četrtek, 03 Oktober 2013 20:42

Objavljam skrajšano verzijo ovadbe proti Ribičiču, ki ima 504 strani.

Roman Leljak
 
Kapelski vrh 100
 
9252 Radenci
 
 
 
 
 
 
 
Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani
 
1000 Ljubljana
 
 
 
 
 
 
 
KAZENSKA   OVADBA
 
 
zoper
 
 
OVADENA OSEBA: Mitja RIBIČIČ, roj. 29.05.1919 v Trstu, bivajoč Valvazorjeva 7, 1000 LJUBLJANA
 
 

Zaradi kaznivega dejanja genocida sedaj po 100. členu kazenskega zakonika in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu kazenskega zakonika.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
2x
 
 
 
Ribičič Mitja, rojen 29.05.1919 v Trstu je:
 
1.
Kot namestnik načelnika OZNA za Slovenijo leta 1945 in 1946, zadolžen za Štajersko, storil kaznivo dejanje genocida sedaj po 100. členu Kazenskega zakonika s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev nemške manjšine iz Slovenije v času od junija 1945 do septembra 1946. 
 
DOKAZ:
-          Osebni življenjepis, Arhiv Slovenije, partijski osebni arhiv.
 
13. junija 1945 je v posebnem poročilu načelniku OZNE za Slovenijo osebno zapisal, da je našel »Primeren logor sva s tov. Stjenko (komandant KNOJ za Slovenijo, Bojan Polak Stjenka, opomba R.L.). Ima 7 km2 ter lahko sprejme po oceni najmanj 20-25 tisoč Švabov. To bi bil centralni logor, pripraviti pa bi bilo treba nekaj baz za zbiranja, ker bo drugače težko vse naenkrat strpati v ta logor brez priprave.«
 
DOKAZ:
-         Poročilo z dne 13. junija 1945, ki ja podpisal Ribičič Mitja.
 
V času od junija 1945 do septembra 1946 je nadzoroval, vodil in organiziral nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine ne glede na spol in leta starosti. Pod njegovim vodstvom je bilo zaprto zaradi izselitve v taboriščih, ki jih je on določil 4.600 otrok starih do 18 let, od tega otrok starih do enega leta 204.
Na poti izselitve, v času, ko so bili zaprti v taboriščih, je umrlo najmanj 52 otrok, ki sem jih uspel identificirati.
 
DOKAZ:
-         Seznam izseljenih oseb nemške manjšine po mestih in abecednem redu, in sicer po krajih:
   
Ljubljana okolica                    142
Ljubljana mesto                      1.007
Kranj                                       276
Kamnik                                   207
Jesenice                                  410
Trbovlje                                   31
Celje mesto – okolica             1.570
Mozirje                                     89
Krško                                     1590
Novo Mesto                            309
Črnomelj                                14
Kočevje                                   341
Gorica                                        3           
Maribor mesto                       2.591
Maribor okolica                      1.177
Poljčane                                 210
Ptuj                                           475
Ljutomer                                 136
Dravograd                                             477
Gornja Radgona                     2.746
Murska Sobota                       412
Ostalo                                     1890     (ostali kraji)
Skupaj                                    16.100,
 
-         Seznam 39 umrlih otrok v otroškem koncentracijskem taborišču v Ormožu leta 1945,
 
-         Seznam 13 umrlih otrok v taborišču Kidričevo v avgustu 1945.
 
S tem je Ribičič Mitja storil kaznivo dejanje genocida. Dejanje je izvršil z namenom, da bi v celoti ali delno uničil nemško narodno manjšino na področju Slovenije.
 Dejanje je izvršil na način:
- ukazoval in organiziral pobijanje pripadnikov takšne skupine,
- ukazoval in organiziral povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,
- ukazoval in organiziral naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
- ukazoval in organiziral izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,
- ukazoval in organiziral prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino. 
 
2.
Kot komisar brigade IV. operativne cone in Koroške grupe odredov v činu majorja od decembra 1944 do maja 1945 storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika, s tem, da je ukazoval in vodil likvidacije civilnih oseb, ukazoval likvidacije svojih vojakov brez sodnega procesa in zbiral podatke o civilnih osebah in jih brez sodnih dokazov uvrstil na sezname domačih »izdajalcev«, ki so po končani drugi svetovni vojni v večini brez sojenja likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz države.
 
V času opravljanja funkcije komisarja IV. operativne ceno in Koroške grupe odredov je organiziral, vodil in bil prisoten pri likvidiranju najmanj 33 vojaških in civilnih oseb.
 
Dokaz:
-         Seznam 33 oseb, ki so bili likvidirani v času, ko je bil Ribičič Mitja komisar IV operativne cone.
-         Izjava Bogdan Horvata, Arhiv Slovenije, 1931, mikrofilm MM, v katerem Bogdan Horvat zapiše, da je Mitja Ribičič naročil aretacijo devetih partizanov na Lehnu na Pohorju, ki so bili mučeni in brez sojenja likvidirani,
-         Izjava Voje Vojinoviča, glavnega zasliševalca v »pohorski zadevi« v kateri potrjuje, da je Mitja Ribičič ukazal aretacije in bil prisoten pri zasliševanju. Arhiv Slovenije, AS 1931, mikrofilmi MM.
 
 
V času opravljanja funkcije komisarja IV. operativne cone in Koroške grupe odredov je ukazal in organiziral v zvezi sestavljanja seznamov domnevnih izdajalcev na način, da ni zbiral potrebne dokaze izdajstva. Sezname je sestavljal na način, da je osebno ali preko podrejenih zasliševal in mučil civilne in vojaške osebe. Tako pridobljene podatke pa je potem uporabil in sestavil sezname ljudi, ki so bili po vojni v večini likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz Slovenije.
 
Dokaz:
-         Seznam 67 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612
-         Seznam 172 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612
-         Seznam 187 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612
-         Seznam 54 civilnih oseb s področja Koroške, Pokrajinski arhiv v Mariboru.
 
 
 
S tem je Ribičič Mitja storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika, na način, da je:
 
-          ukazoval in organiziral naklepno pobijanje;
-          ukazoval in organiziral mučenje ali nečloveško ravnanje;
-          ukazoval in organiziral naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja;
-          ukazoval in organiziral obsežno uničevanje ali prilaščanje premoženja, ki ga vojaške potrebe ne opravičujejo in je izvedeno protipravno in samovoljno;
-          ukazoval in organiziral naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi zaščiteni osebi do poštenega in pravilnega sojenja;
 

 

 

 

Prijavitelj predlaga, da se izvedejo predlagani dokazi v smislu izvedbe predkazenskega postopka ter se po opravljeni preiskavi zoper osumljenca vloži obtožni akt zaradi suma storitve kaznivih dejanj genocida sedaj po 100 čl. KZ-1B in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva sedaj po 102. čl. KZ-1B, smiselno tedaj po ustreznih določbah Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije ter tedaj veljavnih tozadevnih mednarodno kazenskopravnih aktov.

 
 

 

 

 

 

Radenci,20.09.2013                                                                         Roman Leljak
 

Nova knjiga

 

 ŠPICLJI

 

UDBE

 

Za več informacij klikni tukaj

 

Zbrana dela udbovca Janeza Zemljariča

Janez Zemljarič udba

Knjiga vsebuje vse operativne obdelave posameznikov,

ki jih je nadzoroval Janez Zemljarič.

Med mnogimi tudi sedanjega ustavnega sodnika dr. Petriča,

Boris Pahorja, Toneta partljiča....

Preko 300 danes znanih Slovencev. Mnogi med njimi so bili

obsojeni na dolgoletne zaporne kazni,

odpeljani v umobolnice.Nikica Martinovič je moral umreti.

Knjiga je A4 formata, 320 strani, le 300 izvod, na razpolago le še manj kot 200 izvodov.

Knjiga je v prodaji.

Cena 29,90 evrov.

Email: roman@leljak.si

Telefon: 041 288 170

SPEČA UDBA

unnamed

V knjigi SPEČA UDBA so objavljeni seznami članov slovenske UDBE od 1980 do 1990 leta. Seznami aktivnih in rezervnih članov UDBE so objavljeni po krajih. Priloga knjige pa je seznam vseh sodelavcev slovenske UDBE doma in v tujini.

Knjigo je možno kupiti na vseh Petrolovih črpalkah.

Cena knjige je 24,90 €.

Z nakupom mi veliko pomagate pri raziskovanju delovanja UDBE doma in v tujini.

roman@leljak.si ; sms 041 288 170

 

ČRNE BUKVE

Črne bukve

Prepotrebni ponatis originala Črnih bukev dokazuje, da je komunistična Resnica ves ta čas po vojni bila neresnična. Neresnična zato, ker je bila skrbno odbrana, selekcionirana in tendenciozna, ker ni le zamolčevala cele vrste dogodkov, ampak je zamolčevala celo najbolj ključne dogodke iz časa okupacije.  Je edina knjiga, ki so jo izdali "poraženci". Je knjiga, ki je bila v komunističnem sistemu najbolj prepovedana. Posed knjige je pomenil nekaj let zapora.

 

Knjiga na zalogi. 20 €

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:

roman@leljak.si

telefon: 051603686

Raziskovanje usod posameznikov

- iskanje posrmrtnih ostankov

- iskanje arhivskega gradiva

  doma in v tujini

- svetovanje pri raziskovanju

  polpretekle zgodovine

mail: roman@leljak.si

tel.: 041 288 170

O piškotkih