Gospod Milan Kučan

Murglje 23

1000 Ljubljana

Stjepan Crnogorac je bil mladenič, ki je študiral v Salzburgu. Bilo je leta 1972.

Vi ste takrat že bili v CK ZKS. 13. julija 1972 je bil Stjepan Crnogorac še živ.

Naj vas spomnim. Boris Mužič, pomočnik načelnika SDV v Sloveniji, je 03.07.1972

po naročilu zveznega šefa SDV Silva Gorenca izvedel s pomočjo svojih

operativcev in sodelavcev ugrabitev Crnogorca v Salzburgu. Uporabili so

vse metode in sredstva SDV, izrabili upravne postopke in ponaredili potni list,

vse s ciljem, da bi domnevnega »terorista« Stjepana pripeljali v Slovenijo.

04.07.1972 so ga začeli zasliševati. Grozovito zaslišanje si lahko poslušate.

Ohranjeni so zvočni posnetki v Arhivu Slovenije.

Ohranjeno je 200 strani njegove osebne izjave, ki jo je takrat napisal po

naročilu slovenske SDV.

In zakaj omenjam 13. julij 1972. Takrat ste, gospod Kučan, imeli 125. interno sejo

sekretariata CK ZKS. Na seji ste bili: Andrej Marinc, Lojze Briški, Vlado Janžič,

Franc Šetinc, Danica Jurkovič, Gojko Stanič, Franc Popit, Sergej Kraigher,

Tone Kropušek in seveda tudi vi. Povabili pa ste Marijana Orožna, Egona

Conradija, Borisa Mužiča in Martina Koširja. Zadnji štirje, verjetno veste,

so bili vodilni v slovenski SDV. Imeli ste samo dve točki dnevnega reda,

in sicer Razprava o aktualnih vprašanjih sovražne aktivnosti in delovanja

v zvezi s tem in točko razno.

Gospod Boris Mužič, ugrabitelj Stjepana Crnogorca, vam je obširno poročal.

Marijan Orožen je kot sekretar za notranje zadeve zahteval dodaten denar. Stjepan

Crnogorac pa je v času seje nevedoč, kdo mu kroji usodo, prisilno pisal izjave.

In če ste takrat gospod Kučan verjeli Mužiču, da je Stjepan Crnogorac

terorist, ki je pripravljal pripeljati novo skupino Hrvatov preko meje (dogajalo

se je v času, ko je v bližini Mute v Jugoslavijo prišlo 19 pripadnikov hrvaškega

bratstva, da bi pomagali premagati takratni totalitarni sistem, ki ste ga vi aktivno

vodili), vam sedaj, glede na ohranjeno gradivo, zagotavljam, da to ni bilo res.

Nič takega mladi študent ni nameraval. V resnici je bil razpet med demokracijo

v Avstriji in vašem trdem nedemokratičnem sistemom. Vsi dokazi so ohranjeni.

Po končani seji je Stjepan Crnogorac likvidiran.

Gospod Kučan, od vas lahko pričakujem tri stvari. Prvič, da boste tiho in ne boste

reagirali na moje pismo, drugič, da boste iskali sodno zaščito in glede na

»poštenost« sodišča verjetno tudi uspeli in tretjič, da me boste poklicali in

pomagali s svojo avtoriteto, da trem bratom in trem sestram Stjepana Crnogorca

omogočimo, da brata pokopljejo.

Ne vem, kaj se bo zgodilo. Denarja nimam, da bi si lahko privoščil osebno

varovanje, nima smisla, da pišem gospodu Virantu, odgovoril bo, da ni zakonske

podlage. Torej sem prepuščen javno zapisani besedi. Obljubim pa vam, da ne bom

odnehal, z vašo ali brez vaše pomoči bom našel posmrtne ostanke Stjepana

Crnogorca. Ne bom odnehal.

Takrat ste bili vodilni v Sloveniji, bili ste predsednik samostojne Slovenije,

še danes usmerjate nove politike. Takrat so vas plačevali in še danes vas plačujejo

državljani. Madež, ki vam ga lepim, lahko odstranite samo na način, da obrnete

telefonsko številko gospoda Gorenca, Zemljariča in druge. Moj telefon je

041 288 170. Vso gradivo vam prinesem ali pošljem.

Družina Crnogorca je oprostila vsem, prosijo samo, da brata pokopljejo v družinski

grobnici. Zmoremo toliko pietete? Tokrat ne gre za ideologijo.

Gre za dostojanstvo, gre za osnovne človekove pravice.

Ali zmoremo zgodovino imenovati z resnico?

Radenci, 20.12.2013                                                          Roman Leljak