forex trading logo

Knjige v pripravi

 

JB - KnjigaKlikni za več informacij

_________________________

 

Krabmerger leljak si knjiga

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

Največje

 

skrivnosti

 

udbe

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

UDBA

udba 001

- Ali je Kučan vedel, da je Silvo Gorenc 1972 ugrabil in likvidiral Stjepan Crnogorca?
- Zakaj je 1975 umrl Nikica Martinovič gospod Zemljarič?
- UDBA je 1966 leta postavila bombo v Pliberku.
- UDBA je 1967 odigrala atentat na Tita na Dunaju.

Knjigo dobite na vseh Petrolovih bencinskih servisih.

Knjiga je dobavljiva tudi v hrvaškem jeziku.
Cena  samo 17,90 €.  

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:
roman@leljak.si
telefon: 051603686

Obrazec za prijavo



Začetek Novice
Novice
Umor, ki je zastaral PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Četrtek, 30 September 2010 18:40
Ponovno slab dan. Gospa Matelko Melita se mi je zaupala in po 60 letih spregovorila: "Partizan Simšič Jože mi je 02.08.1943 s puškinim kopitom ubil očeta Milavec Franca, ki je bil občinski uradnik. Simšič je še živ in ga videvam vsak dan!" Na žalost sem ji lahko samo rekel, da je kaznivo dejanje absolutno zastaralo in pregon ni možen. Pisal pa bom Simšiču in potrkal na njegovo vest, da vsaj hčerki pove za grob očeta...
 
vojaško poročilo iz leta 1943 PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 20 September 2010 14:49

Kamniško-Savinjski odred

IV operativca cona

Štab Kamn._Sav. odreda

 

Na položaju 28.maja 1943

 

Štabu operativne cone NOV IN POS

 

Dodatni izveštaj patrola Kamniškega bataljona:

12.IV. likvidiran izdajnik, špijun Vidmar Franc, Podboršt

28.IV. razuružena straža u zamku Križ, zapljenjeno 5 pušaka

28.IV.likvidiran izdajnik, špijun Krivec Peter, Stolnik

2.V.   likvidiran izdajnik Remšak Matevž, gestapovec, špijun iz Praprotnega kod

sv. Primoža

13.V. na cesti Kamnik - Kranj srušili više kilometra telefonske žice i uništili kabl

12.V. zaplenili na terenu 5 pušaka i eva pištolja

15.V. Postavili zasedu na cesti Lukovica - Krašnja, uništili pratnju avtobusa, ubili

3 policajca, 3 ranili, zaplenili pa 2 puške, 1 automat, 3 astra pištolja,

odeču, zapalili motor. Imali smo jedno žrtvu pri jurišu.

19.V. Zapalili zamak na Brdu, školu i privredne zgrade. Zamak je bio bivše

belogradističko i policijsko uporišče i ponovno se utvrđivao tornjevima

i bunkerima za ponovno useljenje.

21.V. zapalili drvnu industriju u Preserjima. Pilana i drva gorela više dana

23.V. razlupali propagandni automobil za filmove i muziku na Tuhinjski cesti.

Šofer ubijen.

25.V. zapalili most na glavnoj cesti Šmartno - Tuhinj.

 

Politkomisar

Mitja Ribičič Ciril

Komandant

Kolman Alojz Marok

Opomba: Orginal je v srpskem jeziku.  Zanimivo je predvsem v dejstvu, da so samo

vršili lividacije, zažigali gradove in zgradbe, nobene akcije....Mitja Ribičič je še vedno

živ, a ga pri teh stvareh ščiti tolmačenje naših sodišč, da je bil to čas, ko so veljali

partizasnki vojaški zakoni. Seveda  ta obrazložitev dovoljuje vprašanje, če so veljali tudi

domobranski vojaški zakoni...

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 20 September 2010 15:10
 
Vsi na smrt obsojeni Okrožnega sodišča v Mariboru PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 20 September 2010 08:14

1. Baranja Andraž, K 63/52 z dne 17.05.1952 (Baranja Jože - brat - oba)

2. Bubak Marija, sodba z dne 01.04.1947

3. Caf Milan, K 272/48 z dne 04.06.1948

4. Danko Štefan, Kpv 16/47 z dne 14.01.1947

5. Danko Vlado, K 348/46 z dne 30.11.1946

6. Fais Ivan, sodba vojaškega sodišča VP Maribor, Sod. 60/45 od 26.07.1945

7. Germ Avgust, K 148/52 z dne 31.07.1952

8. Horvat Ivan, K 53/52, z dne 17.5.1952,

9. Jurkovič Viktor, K 150/49 z dne 08.07.1949

10. Kalinger Otmar K 208/48 z dne 20.07.1948 (ni sigurno da je okrožno sodišče Maribor)

11. Kladnik Ivan, K 408/47 z dne 21.08.1947

12. Knez Franc, K 78/47 z dne 14.03.1947

13. Koležnik Ivan, K163/47 z dne 27.03.1947

14. Koprivnik Karel, K 383/48 z dne 8.09.1948

15. Korada Anton, K 435/48 z dne 20.04.1949

16. Korez Ivan, K 439/47 z dne 11-08.1947

17. Korošec Maks, K 35/48 z dne ??????

18. Kos Alfred, K 26/49 z dne 25.02.1949

19. Kos Drago, K 408/47 z dne 21.08.1947

20. Kuhar Janez, K 304/48 z dne 02.07.1948

21. Lasič Franc, K 265/49 z dne 07.12.1949

22. Lovec Jože, K 408/47 z dne 21.08.1947

23. Mar Ciril, K 245/46 z dne 20.09.1946

24. Markovič Milan, K 163/47 27.03.1947

25. Mikulič Valentin, K 37/48 z dne ?????

26. Muhič Anton, K 225/46 z dne 19.09.1946

27. Orešnik Stanko, K 163/47 z dne 27.03.1947

28. Ozvald Ivan, K 163/47 z dne 27.03.1947

29. Peterc Matija, vojaško sodišče v Mariboru, sodba 60/45 z dne 26.07.1945

30. Pipenbaher Slavko, K 348/46 z dne 30.11.1946

31. Polanec Franc, K 304/48 z dne 02.07.1948

32. Rus Ivan, K 408/47 z dne 21.08.1947

33. Scheichenbauer Otmar, vojaško sodišče v Mariboru, sodba 126/45 z dne 18.07.1945

34. Simenčič Tomaž, sodba vojaškega sodišča v Mariboru 60/45 z dne 26.07.1945

35. Sluga Štefan, K 44/48 z dne 11.02.1948

36. Smiljanič Nikola, K 35/48 z dne ?????

37. Stajnko Rudolf, K 211/46 z dne 18.07.1946

38. Strmšek Herbert, K 17/47 z dne 06.03.1947

39. Šiker Rudolf, K 250/46 (256/46?) z dne 16.10.1946

40. Šumah Franc, K 133/50 z dne 24.8.1950

41. Toplak Ludvik, K 25/49 z dne 23.02.1949

42. Turk Franc, K 25/49 z dne 23.02.1949

43. Vičar Franc, vojaško sodišče v Mariboru, sodba 126/45 z dne 18.07.1945

44. Vohl Andrej, vojaško sodišče v Mariboru, sodba 126/45 z dne 18.07.1945

45. Vratič Jakob, K 183/47 z dne 10.04.1947,

46. Žel Adolf, K 149/46 z dne 16.06.1946

47. Rihtarič Franc, K 547/58 z dne 15.04.1959

48. Uhl Ivan, vojaško sodišče v Mariboru, sodba 529/45 z dne 02.08.1945

 

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 20 September 2010 08:15
 
društvo OZNA PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Petek, 10 September 2010 08:51

Zgodovinsko društvo za raziskovanje slovenske OZNE

Društvo OZNA trenutno raziskuje:

    skupine (skrivači) in predvsem organizacije po vojni:

  • skrivači; Palček, Poklač, Franca Požara, Serneca, Martina Tomaniča, Šajnovič,
  • Slanova skupina,
  • Markojeva skupina,
  • Glušičev obveščevalni center Salzburg, Grom,
  • ilegalna organizacija Poljčane,
  • skupina Rigo Murati, NKKJ-OC-400 Graz,
  • Mladi muslimani,
  • Center 101,
  • Drčar Ivan,
  • Sako - ilegalna organizacija Balkanska straža,
  • skupina Jakoba Žaklja - Št. Jošt,
  • GRI - ilegalna organizacija,
  • OBO Maribor SPA, Center 501,
  • Grum Franc,
  • Skamličeva skupina,
  • Humska skupina,
  • skupina Ivana Slavca,
  • skupina Ahačič - Lauseger,
  • skupina Jakoba Zajca - Celje,
  • skupina Sladki Vrh,
  • Lastovica.

Prosimo vse, ki imajo zapis, informacijo o spodnjih organizacijah ali osebah,
da se nam javijo. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
 
Zgodovina slovenske policije PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Petek, 10 September 2010 08:47


Ministrstvo za notranje zadeve

je svoj naziv dobilo na zasedanju prve slovenske vlade 5. 5. 1945 v Ajdovščini. Po osvoboditvi in prihodu v Ljubljano je prevzelo vse posle notranje uprave bivše banovine, kakor tudi vse naloge, ki jih je prej opravljal Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS, ki je imel v svojem sestavu štiri oddelke: oddelek za narodno zaščito, obveščevalno evidenčni oddelek, poveljstvo Vojske državne varnosti (VDV) in oddelek za inozemstvo, je deloval v takšni sestavi 6 mesecev, od februarja do avgusta 1944.

Ker je Predsedstvo NKOJ boj proti peti koloni izvzelo iz pristojnosti notranjih zadev, ga vojaško organiziralo in ga dodelilo poverjeništvu za narodno obrambo, je bil za to področje 13. 5. 1944 ustanovljen Oddelek za zaščito naroda (OZNA).
V okviru odseka za notranje zadeve je ostal samo oddelek za narodno zaščito s štirimi pododdelki:

  1. za javni red in mir,

  2. kriminalni,

  3. administrativni,

  4. kadrovski.


Po navodilu poverjenika za notranje zadeve pri Predsedstvu NKOJ se je oktobra 1944 pridružil še upravni oddelek, ki pa navzdol v Sloveniji ni bil organiziran. Od marca do avgusta 1944 so delovale okrožne izpostave odseka za notranje zadeve, v okviru katerih so bili organizirani oddelki narodne zaščite in obveščevalni oddelki. V obveščevalne oddelke so se združevali obveščevalci na črnomaljskem zboru razpuščene VOS OF, medtem ko so se varnostniki združevali v brigade Vojske državne varnosti. 18. 8. 1944 so okrožne izpostave ukinili in iz obveščevalnih oddelkov so nastala pooblaščenstva OZNA, medtem ko so oddelki za narodno zaščito postali okrožna načelstva narodne zaščite. OZNA kot sestavni del poverjeništva za narodno obrambo je bila organizirana v štiri odseke.

Prvi odsek, v katerega je prešel odsek za inozemstvo bivšega odseka za notranje zadeve, je imel nalogo politično obveščevalne in kontraobveščevalne službe na okupiranem ozemlju in v tujini.
Drugi odsek je nastal iz dela obveščevalnega odseka in je opravljal kontraobveščevalne naloge na osvobojenem ozemlju, nanj so bila navezana pooblaščenstva OZNA in v njegovem okviru je bila obveščevalna šola.

Tretji odsek je bil ustanovljen na novo. Njegova naloga je bila kontraobveščevalna služba v vojski. Ta se je tudi najprej izločil iz OZNA: formalno 1. 3. 1945 ob ustanovitvi Jugoslovanske armade, dejansko pa junija 1945, ko je postal kontraobveščevalna služba (KOS) v vojski. Četrti odsek je nastal iz evidenčnega odseka, kamor je spadala kartoteka OZNA, statistika in tehnika, v Sloveniji pa še radiotelegrafski in strojepisni tečaj, kar je skupaj s kontraobveščevalnimi tečaji tvorilo šolo OZNA za Slovenijo. OZNA je bila organizirana tudi po korpusnih oblasteh in sicer so bili v Sloveniji odseki OZNA za oblast VII. korpusa, za oblast IX. korpusa, za oblast Štajerske in Koroške.

Ta struktura je ostala vse do osvoboditve. Po ustanovitvi Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ), ki je nastal 15. 8. 1944, so se vanj decembra 1944 vključile brigade VDV kot 1. slovenska divizija narodne obrambe. Pri poveljevanju je bil KNOJ podrejen načelniku OZNA, glavne naloge KNOJ pa so bile borbe s protiljudskimi vstajami v zaledju NOVJ in likvidacije četniških, ustaških, belogardističnih in drugih podobnih enot na tertoriju osvobojene Jugoslavije, varovanje centralnih organov oblasti, čiščenje osvobojenih ozemelj od ostankov razbitih sovražnih enot, zavarovanje pristanišč, obale, državnih meja, železniških in avtomobilskih cest, tovarn ter izvrševanje nalog OZNA (sledenje, preiskave stanovanj, aretacije).

Ministrstvo za notranje zadeve

Narodne vlade Slovenije je bilo ustanovljeno 5. 5. 1945. V sestavo ministrstva se je vključila tudi statistika za notranjo upravo, ki je bila prej enotno vodena za celo državo. Po sklepu zvezne vlade so 1. 9. 1945 MNZ priključili tudi oddelek za prestajanjekazni, torej vse zapore, kazenske zavode in taborišča, ki so prej spadali pod Ministrstvo za pravosodje. V sestav MNZ so spadali do leta 1967, ko spet prešli v okvir Ministrstva za pravosodje.

Ker je v stari aparat notranje uprave spadala tudi policija z varnostno stražo in žandarmerijo, so s 6. 11. 1945 vse bivše uslužbence upokojili, potem pa posameznike znova zaposlili. Ob osvoboditvi je bilo v Sloveniji 2.000 članov Narodne zaščite (še iz vojne), ko pa so jo po zveznem navodilu preimenovali v Narodno milico in vanjo sprejeli ves stari policijski aparat in mnogo novih članov, je konec maja 1945 štela 15.000 članov. Ime narodna zaščita se je ohranilo na Slovenskem Primorju in v Istri do leta 1947. V tem času je bilo MNZ organizirano v tri oddelke: v obči oddelek, v personalni oddelek in v oddelek za narodno javno varnost.

Največje obdobje centraliziranosti je nastopilo v notranji upravi marca 1946, ko je zvezni minister za notranje zadeve predpisal novo organizacijo ministrstev notranjih zadev po republikah. OZNA se je preimenovala v Upravo državne varnosti (UDV) in je iz Ministrstva za narodno obrambo prešla v Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je imelo oddelke in odseke Narodne milice, medtem ko so bili oddelki in odseki Uprave državne varnosti neposredno podrejeni Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ po načelu subordinacije.

Tudi Narodna milica je bila popolnoma vojaško oranizirana, saj je bila v Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ ustanovljena Glavna uprava Narodne milice. Z aktom o Narodni milici, ki je bil sprejet 12. 12. 1946 in je dokončno določal organizacijo Narodne milice za vse ozemlje FLRJ, so nastale še prometna narodna milica, gasilska narodna milica (delovala do 1951), gozdna narodna milica (delovala do 1951) in industrijsko zavodska narodna milica (delovala do 1952), ki je varovala važna podjetja in gospodarske organizacije.

V letu 1949 se je zaradi ogrožanja s strani vzhodnoevropskih držav aparat milice povečal za 100%, bila je strogo centralizirana, zvezno vodena z lastno personalno službo in oskrbo. Hkrati so uvedli tudi posebno kontraobveščevalno službo Narodne milice, ki pa so jo zaradi nepravilnosti in zlorab razpustili leta 1952. Ko so v letu 1947 priključili Sloveniji tisti del cone A Slovenskega primorja, v katerega so vkorakale enote Jugoslovanske armade, in je meja dosegla današnjo mejo med Slovenijo in Italijo, so na priključenem območju vzpostavili 14 postaj Narodne milice in opustili poimenovanje Narodna zaščita, okraja Koper in Buje pa sta bila oktobra 1947 združena v okrožje, pri čemer je imela okrožna narodna milica sedež v Kopru. Leta 1960 so nastale v DSNZ tri uprave: Uprava državne varnosti, Uprava javne varnosti in Uprava ljudske milice. Leta 1962, ko je bil sprejet zakon o amnestiji, na podlagi katerega je mnogo emigrantov uredilo svoj status, se je pričelo tudi prehajanje meje s potnimi listi.

Leta 1963 se je DSNZ preimenoval v Republiški sekretariat za notranje zadeve. Po brionskem plenumu 1966, ki je kadrovsko zelo razredčil vrste UDV, se je ta preimenovala v Upravo službe državne varnosti. Ta naziv je obdržala do 9. 5. 1991, ko se je preimenovala v Varnostno informativno službo, ta pa 7. 1. 1993 v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (SOVA), hkrati pa se je izločila iz Ministrstva za notranje zadeve in postala neposredno podrejena Vladi Republike Slovenije.

RSNZ se je preimenoval v Ministrstvo za notranje zadeve po volitvah maja 1990.

 
« ZačetekPrejšnja4142434445464748NaslednjaKonec »

Stran 43 od 48

Nova knjiga

 

 ŠPICLJI

 

UDBE

 

Za več informacij klikni tukaj

 

Zbrana dela udbovca Janeza Zemljariča

Janez Zemljarič udba

Knjiga vsebuje vse operativne obdelave posameznikov,

ki jih je nadzoroval Janez Zemljarič.

Med mnogimi tudi sedanjega ustavnega sodnika dr. Petriča,

Boris Pahorja, Toneta partljiča....

Preko 300 danes znanih Slovencev. Mnogi med njimi so bili

obsojeni na dolgoletne zaporne kazni,

odpeljani v umobolnice.Nikica Martinovič je moral umreti.

Knjiga je A4 formata, 320 strani, le 300 izvod, na razpolago le še manj kot 200 izvodov.

Knjiga je v prodaji.

Cena 29,90 evrov.

Email: roman@leljak.si

Telefon: 041 288 170

SPEČA UDBA

unnamed

V knjigi SPEČA UDBA so objavljeni seznami članov slovenske UDBE od 1980 do 1990 leta. Seznami aktivnih in rezervnih članov UDBE so objavljeni po krajih. Priloga knjige pa je seznam vseh sodelavcev slovenske UDBE doma in v tujini.

Knjigo je možno kupiti na vseh Petrolovih črpalkah.

Cena knjige je 24,90 €.

Z nakupom mi veliko pomagate pri raziskovanju delovanja UDBE doma in v tujini.

roman@leljak.si ; sms 041 288 170

 

ČRNE BUKVE

Črne bukve

Prepotrebni ponatis originala Črnih bukev dokazuje, da je komunistična Resnica ves ta čas po vojni bila neresnična. Neresnična zato, ker je bila skrbno odbrana, selekcionirana in tendenciozna, ker ni le zamolčevala cele vrste dogodkov, ampak je zamolčevala celo najbolj ključne dogodke iz časa okupacije.  Je edina knjiga, ki so jo izdali "poraženci". Je knjiga, ki je bila v komunističnem sistemu najbolj prepovedana. Posed knjige je pomenil nekaj let zapora.

 

Knjiga na zalogi. 20 €

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:

roman@leljak.si

telefon: 051603686

Raziskovanje usod posameznikov

- iskanje posrmrtnih ostankov

- iskanje arhivskega gradiva

  doma in v tujini

- svetovanje pri raziskovanju

  polpretekle zgodovine

mail: roman@leljak.si

tel.: 041 288 170

O piškotkih


feed-image Zaznamki