08
Apr
2011
Kilogram dekleta, prosim! Natisni
Prispeval Roman Leljak   
Petek, 08 April 2011 12:36

Kilogram dekleta, prosim!

 

Najbolj neljuba in grozna knjiga nastaja. Vsem tistim, ki verjamete v dobro človeka, te knjige oziroma teh stavkov nikoli ne prebirajte...

 

To povest pišem v upanju, da se v resnici nikoli ni zgodila. V vsej ljubezni do krščanske misli, v upanju na dobroto ljudi, prisegam sebi, da so zapisani dokumenti partizana Jerkoviča samo kupi laži. V ihti rdečega zmagoslavja se je mogoče zlagal, hotel postati pomemben. Ne vem. Velika in tiha črna senca njegovega partizanskega poročila iz junija 1944, bode preveč grozno in me objokuje že dve leti. Skrivam ga in spet prebiram. Prekletstvo, to ne more biti res! Ali so partizani res bili toliko norčavi, poredni in pokvarjeni, da bi zapisali tako osupljive, tuje in mračne besede. Ali so bila njihova srca res tako ledeno mrtva? Bili so med drugim mešetarji, roparji, kradljivci, likvidatorji, vse to vem. Dolg je seznam njihovih krvavih zločinov. Toda zapisati tako začrnene besede mi zgrblja obraz. Želim verjeti, da so čenče bolnim zmagovalcem meglile razsodnost v vsej takratni škorpijonski ošabnosti. Vem, da je njihov prihod ustvaril nevihto v življenju, brat brata je z nožem iskal, očetu je sin z žico roke vezal, sestra je bratu celico zaklenila, toda pisati, samo pisati, da se je nekdo hranil z mesom dvanajst letnih deklet, da jih je načrtno klal, prodajal…

 

 

Zadnjič posodobil Petek, 08 April 2011 13:01