23
Sep
2013
Ormož Natisni
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 23 September 2013 08:09

Slovenija je naredila veliko pietetno dejanje. Pokop 39 otrok  končno

po 70 letih  daje upanje, da bomo postali ljudje in pokopali svoje

mrtve.

Vseeno pa moram zapisati, da so v Ormožu storili veliko. Žal na spominsko

obeležje niso zapisali imena otrok. Svoje grobove moramo imenovati.

 

V nadaljevanju objavljam govor ga. Eve Irgl. Čudovit govor, ki ga moramo

prebrati vsi.

 

 

"Spoštovani!

Dovolite mi, da najprej toplo pozdravim tiste, ki so preživeli

te nesrečne, nerazumljive in pošastne dogodke,

ki so se zgodili v jesenskem času leta 1945 in so danes z nami.

Lepo pozdravljam župana občine Ormož g. Alojza Soka,

okrajnega glavarja Južne Štajerske g. Aleksandra Majcna,

predsednika SDS g. Janeza Janšo, predsednico NSi gospo

Ljudmilo Novak, gospoda Jožeta Dežmana,

ter ostale vabljene in ostale prisotne.

Spoštovani,
danes vsi skupaj stojimo na mestu, ki je zaznamovan

z neznosno bolečino, s krivico ki je bila storjena in

globoko žalostjo.

Tudi sicer Slovenija v svoji zemlji nosi številna morišča,

zato mi dovolite da ob tej priložnosti najprej izrečem

globoko sožalje prav vsem svojcem umrlih,

ki jim je revolucionarna oblast, brez dokazovanja krivde,

po vojni odvzela tisto kar je najbolj sveto, to je življenje.

Še danes v Sloveniji živi veliko število ljudi,

ki najverjetneje nikoli ne bodo izvedeli, kje ležijo njihovi najbližji.

Dogodek,ki se ga danes spominjamo, pa je še toliko bolj presunljiv

in grozovit, saj so teh 39 nič krivih otrok,

starih od enega do petih let, izstradali do smrti.

Zaradi velikih revolucionarnih idej. Po pričevanjih naj bi jih

umrlo še celo več, saj naj bi v krste polagali po več trupelc.

Otroci so bili odvzeti iz naročja materam,

ki so si od neznosne bolečine, pulile lase.

Grozodejstvo nad njimi je še danes popolnoma nedoumljivo.

Zato je še toliko težje izbrati in izreči prave besede,

ki bi lahko opisale bolečino vseh tistih, ki so izgubili

svoje najdražje, v njihovih najbolj rosnih mesecih

ali letih življenja.

Zaradi nedojemljivih, krutih in nečloveških ravnanj takratne revolucionarne, komunistične oblasti.

Kakšen je človek, ki lahko stori nekaj tako okrutnega?

Kakšen je človek, ki lahko nasilno odvzame otroka iz

materinega naročja?

Kakšen je človek, ki ga lahko pusti izstradati do smrti?

Kakšen je človek, ki lahko celo svoje življenje

hodi po svetu s težo takšnega bremena

ne da bi se zato opravičil,ne da bi priznal,

da je bilo storjeno nekaj nezaslišanega, ne da bi obžaloval?

Prav takšnega, razčlovečenega človeka, je ustvarila

totalitaristična ideologija, ki je v državi, kjer nosijo

ljudje bolečino še danes, nismo sposobni enotno obsoditi.

Občina Ormož z današnjo slovesnostjo ob blagoslovitvi

spominskega obeležja tako umrlim otrokom, kot tistim,

ki so ta grozodejstva preživeli, kaže najvišjo etično

moralno držo in pieteto, kar bi morali storiti tudi najvišji

predstavniki te države.

Sama pa ob tem trenutku izražam globoko ganjenost

in obžalovanje, in iskreno izrekam sožalje tistim,

ki se jih je ta izguba osebno dotaknila in globoko sočutje

do vseh, ki so te grozote, v jeseni leta 1945, preživeli."